Terminalna lucidnost je sorazmerno pogost, vendar slabo razumljen pojav. Ob koncu življenja številni ljudje – vključno s tistimi, ki so utrpeli možganske poškodbe ali kap oziroma jih je utišala kakšna duševna bolezen ali globoka demenca – doživijo na videz čudežno vrnitev. Ponovno pridobijo svojo jasnost in energijo, zmožni so se pogovarjati s sorodniki in skrbniki, spominjajo se svojega življenja, pogosto pa je tudi videti, da se zavedajo svoje skorajšnje smrti.
Vsi iščemo odgovore na največja vprašanja: Kako smo lahko dobri? Kako najdemo mir? Pravilno žalujemo? Premagamo strah pred tem, da bi kaj zamudili? Ugotovimo, kaj je v resnici pomembno? No, še dobro, da so si najmodrejše glave v zgodovini zastavljale prav ta vprašanja – in našle odgovore. Antična filozofija, stoicizem, nam kaže, da že imamo v rokah prav tiste pripomočke, ki jih potrebujemo, da sami izbrskamo to nadvse potrebno modrost.
»… Spomnite se, da to, da jokamo, še ne pomeni, da nam ni uspelo. Samo zato, ker čutimo bolečino, še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Da so včasih te solze in bolečina lahko prav tisto, kar nas po nesreči vodi naprej močnejše. Želim, da se spomnite vsega, kar se je zgodilo, dobro in slabo. Želim, da se spomnite vsega, kar ste bili, šibki in močni. Želim, da razmišljate o sebi, o zgodbi svojega življenja, o glavnem junaku, ki pade in se spet dvigne. Želim, da veste, da lahko iz nesreče nastanejo čudeži. Želim, da se potegnete za druge, da dvignete tiste, ki so padli, da sebe in njih spomnite, da smo več kot samo mi sami, da pripadamo veliko večji mreži, da ima to, kar počnemo, posledice, ki presegajo nas, in da največja rast prihaja iz spoznanja, kako zelo smo pomembni za svet kot celoto. Želim, da se ne bojite, da vas je strah. Da se spomnite, da je strah primeren in normalen ter včasih celo koristen. Želim, da se spomnite, da ste se že kdaj bali. Vendar ste preživeli. Namenjeno nam je, da v nesreči razpademo. Toda iz teh razbitih kosov lahko zgradimo nekaj novega, nekaj modrejšega in boljšega kot tisto, kar je bilo prej.
»Česa si nadejam od te knjige? Da bo navdihnila tiho revolucijo v našem celotnem pogledu na smrt in skrb za umirajoče ter v našem celotnem pogledu na življenje in skrb za žive.«
N. D. Walsch nas v novi knjigi Božja rešitev, na svoj znameniti »pogovorni« način, ki ga tokrat vodi z bralci knjige, povabi, da preidemo na novo raven bivanja, kjer smo popolnoma zliti z Božjim občutjem – našo ustanovno energijo, prvotno vibracijo, bistvenim bistvom in prvim virom. Ko se bomo navadili na tej ravni doživljati, kdo smo, se ne bomo več hoteli vrniti k nobeni drugi obliki bivanja. Vedeli bomo, da smo celoviti in nezmožni biti ranjeni v pravem pomenu besed.
Biti super privlačevalec pomeni, da kar verjamemo, to dobimo. Svet, kakršnega želimo videti, lahko soustvarjamo, ko se povežemo s čustvi dobrega počutja in jih usmerimo k svojim željam. Lahko se povežemo z neomejenim virom ustvarjalne energije, da nas navdihne z zamislimi, prispeva modrost, prinese obilje in občutek svobode. In kar je najboljše, to moč lahko izkoristimo za dobro sveta.
Kako uskladiti življenje v najboljših in najslabših časih? Kako najti kompas za krmarjenje po svetu, za katerega nimamo zemljevida? Obstaja kakšen glas modrosti, ki lahko premaga besnečo absurdnost, omili negotovost, ki nas razjeda, in nam nakloni žarek upanja? Obstaja. Čeprav se zdi, da prevladujejo nemiri in norost, obstaja kot kamen trdna razsodnost, ki ni podvržena vetrovom sprememb ne glede na to, kako ostro nas bičajo.
Array
Array
Array
Array
Array
Array
Array
Array
Array
Array